Bliža se čas rasti cen in plač v EU
Izšla je nova številka revije Glas gospodarstva plus - julij-avgust 2016, ki je naslednica revije Konjunkturna gibanja.
Priporočeno poslovno orodje zaposlenih v kontrolingu, financah, upravi in nadzornih svetih.
Slovenska rast pod dvema odstotkoma v letošnjem letu. Dvig bonitetne ocene brez vpliva na stroške zadolževanja.
Nizka globalna gospodarska rast pomeni nizko zmožnost odplačevanja državnega dolga, počasno zniževanje brezposelnosti in nevarnost novih finančnih balonov zaradi vodenja izrazito ekspanzivne monetarne politike. OECD je ohranila napoved iz februarja o 3 % gospodarski rasti članic OECD, medtem ko naj bi ta v Sloveniji znašala zgolj 1,5 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj kot lani. Pri Analitiki GZS ob višji zasebni potrošnji ter nižjih investicijah napovedujemo nekoliko višjo, 2-odstotno gospodarsko rast. Svetovna trgovina naj se ne bi toliko okrepila, predvsem zaradi spremembe v globalnih dobavnih verigah zaradi manjšega apetita Kitajske po surovinah in s tem povezanim manjšim povpraševanjem po brazilskem, afriškem in ruskem izvozu. Najbolj naj bi se upočasnila azijska trgovinska menjava. Nizka gospodarska rast in poplava poceni denarja v razvitih državah povečujeta iniciativo podjetij za optimizacijo stroškov, saj lahko ob stagnaciji prodaje le tako povečujejo ali ohranjajo profitno maržo.
Kdo je najbolj izpostavljen dolžniškemu šoku? Če smo bili še v letih 2009-2014 vajeni, da države v razvoju prispevajo glavnino k svetovni rasti, smo se lani in tudi letos morali soočiti z njihovo nižjo rastjo in prispevkom. Krepitev dolarja pomeni za te države slabše pogoje zadolževanja. Temu tveganju so se izpostavila predvsem podjetja iz držav v razvoju, ki zaradi odplačevanja naraslih dolgov manj investirajo. Močan vpliv na manjše investicije imajo tudi nižje cene surovin, ki ne omogočajo ugodne ekonomike odpiranja novih proizvodnih kapacitet na segmentu črpanja surovin in njihove osnovne predelave. Morebitnemu dolžniškemu šoku so najbolj izpostavljene Turčija, Rusija, Južna Afrika in Brazilija, saj je pri njih delež obveznosti v tujih valutah najvišji. OECD je bila tokrat v priporočilih precej neposredna ter poziva države k zvišanju državnih investicij, ki naj bi spodbudile rast. Pri tem imajo v mislih idealen scenarij, ko naj bi recimo izgradnja hitre železnice pomenila večjo mobilnost delovne sile, spodbudila gradnjo novih urbanih središč in tako povečala prilive v državno blagajno. Omenjajo tako investicije v oprijemljivo (digitalno, energetsko, transportno) kot mehko infrastrukturo (izobraževanje, inovacije).
Izpostavljamo nekaj člankov iz revije: